V pripravi na meditacijo se za trenutek ustavi in odloži  vse, kar te vznemirja. Nekajkrat globoko vdihni in se prepusti ljubeči Božji navzočnosti.

^{Janez 9,35-38}

Jezus je slišal, da so ga vrgli ven. Našel ga je in mu je rekel: »Veruješ v Sina človekovega?« In ta je odgovoril ter rekel: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« Jezus mu je rekel: »Videl si ga; ta, ki govori s teboj, ta je.« Tedaj je dejal: »Verujem, Gospod,« in se je pred njim poklonil do tal.

Konec zgodbe o sleporojenem nam ponuja obilo hrane za premišljevanje. Mož, ki je na začetku zgodbe slep, ne pridobi le telesnega vida, temveč tudi notranji vpogled v Jezusovo identiteto. Jezusa imenuje prerok, Božji človek in naposled Gospod. Niti breme zavrženosti v lastni skupnosti ga ne more omajati, da ne bi izrekel: »Verujem, Gospod.« Na koncu zgodbe je sposoben gledati resnično Jezusovo osebnost. Eno samo kratko srečanje z Jezusom mu je zadostovalo, da je veroval.  Njegova potrditev vere ga je vodila v držo čaščenja.

Katere stvari vidim jasneje zaradi vere v Jezusa?

Kaj v življenju mi preprečuje, da bi globlje veroval?

(Spregovori z Jezusom, z naslednjimi besedami ali po svoje.)

Verujem, Gospod.

Amen.