Molitveno branje in premišljevanje Božje besede

Ti si se že dotaknil mojih ran – hvala!

Nedelja Božjega usmiljenja – 19. 4. 2020

1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Zavem se Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen kot je Nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Gospod, ti si usmiljen do mene, neskončno. Prideš k meni, ko sem še zaprtega srca. Dotakneš se mojih ran, še preden se dobro zavem, da jih imam. Tako mi zaupaš, tako me ljubiš, da me pošlješ po svetu, naj oznanjam tvojo ljubezen! Oče, naj, prosim, raste moja vera vate, da si se že dotaknil mojih ran, jih zbral v celoto, jih daroval in da so že postale kruh za druge.

 Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Začnem počasi prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje − poslušanje: Evangelij po Janezu 20,19-31 

19 Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« 20 In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. 21 Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« 22 In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! 23 Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«
24 Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. 25 Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.« 26 Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« 27 Potem je rekel Tomažu: »Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« 28 Tomaž mu je odgovoril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« 29 Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!« 30 Jezus je vpričo svojih učencev storil še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi; 31 ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija, Božji Sin, in da bi s tem, da verujete, imeli življenje v njegovem imenu.

3. Meditacija – premišljevanje 

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja: 

  • Če pustim Gospodu, da mi služi in gre zame na križ, v kakšno ljubezen me lahko povabi?
  • Ko nas je strah, se osamimo, zaklenemo se. Če Gospod vstopi v ta moj strah, kam bi lahko posijala svetloba vstajenja?
  • Gospod učencem ne očita, da so se razbežali, ga pustili samega. K njim pride z ljubeznijo, usmiljenjem, v vsej lepoti vstajenja. Kaj vstajenjsko veselje prinaša meni?

4. Če želim, preberem še to razlago  evangeljskega odlomka, drugače pa grem naprej v osebno molitev 

Vstali Gospod Jezus je učencem razodeval pomen svojega vstajenja postopoma in skozi časovno obdobje. Tudi potem, ko so apostoli videli prazen Jezusov grob in slišali sporočilo o njegovem prikazovanju ženskam, so imeli še vedno šibko vero in jih je bilo zelo  strah, da bi judovske oblasti zaprle tudi njih. Ko se jim je prikazal Jezus, jim je dokazal resnico o svojem vstajenju tako, da jim je pokazal rane svoje ljubezni, svoje prebodene roke in stran. Umiril je njihove strahove in jim prinesel mir, mir, ki ga daje zastonjsko odpuščanje in izvoljenost za božje prijateljstvo. 

Jezus je storil nekaj, česar lahko delata samo ljubezen in zaupanje. Svojim šibkim in plašnim apostolom je naročil, naj gredo na vse konce sveta in tja ponesejo veselo vest evangelija. Jezus je svoje poslanstvo izpolnil s svojo popolno ljubeznijo in poslušnostjo volji svojega Očeta. Poklical je svoje prve učence in zdaj kliče vsakega izmed nas, naj storimo isto. Kakor je nebeški Oče poslal Jezusa, tako sedaj on pošilja svoje učence. Tako kot je svojim prvim učencem podaril dar Svetega Duha, tako vdihne vsakemu od nas istega Svetega Duha, ki nas napolni z novim življenjem, močjo, veseljem in pogumom, da vsak dan bolj živimo kot učenci vstalega Gospoda.

Zadnji apostol, ki je srečal vstalega Gospoda, je bil prvi, ki je šel z njim v Jeruzalem v času pashe. Apostol Tomaž je bil pravi pesimist. Ko je Jezus predlagal, naj obiščejo Lazarja, potem ko so prejeli novico o njegovi bolezni, je Tomaž učencem rekel: “Pojdimo tudi mi, da bomo z njim umrli” (Jn 11,16). Kljub temu, da je Tomaž globoko ljubil Gospoda, mu je primanjkovalo poguma, da bi stal z Jezusom v času njegove agonije in križanja. Po Jezusovi smrti je Tomaž naredil napako, ker je šel proč od drugih apostolov. V času preizkušenj in stisk je iskal samoto, ne pa skrbi deliti v skupnosti s součenci. Dvomil je v ženske, ki so videle vstalega Jezusa, in dvomil je v lastne prijatelje, apostole.

Ko je Tomaž končno zbral pogum, da se je ponovno pridružil drugim apostolom, se mu je Gospod Jezus osebno razodel in ga prepričal, da je on resnično premagal smrt in vstal. Ko je apostol Tomaž prepoznal svojega učitelja, je verjel in vzkliknil, da je Jezus resnično njegov Gospod in Bog! Tudi mi z darom vere oznanjamo, da je Jezus naš osebni Gospod in Bog. Umrl je in vstal, da lahko tudi mi imamo v njem novo življenje. Gospod ponuja vsakemu od nas novo življenje v svojem Svetem Duhu, da ga bomo lahko osebno spoznali in hodili v moči njegovega vstajenja pot novega načina življenja. 6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom. 

5. Osebna molitev – odgovor Bogu

Vse, kar se je zgodilo v meni ob poslušanju in premišljevanju Božje besede, delim z Jezusom ali Očetom, kakor da bi bil s svojim največjim prijateljem. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim … Ga slavim. Se mu zahvaljujem. Se kesam.


6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom      

Ti si se že dotaknil mojih ran – hvala!_2

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu ali pa s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Hvala ti, Ljubeči in Usmiljeni Jezus, da kot Odrešenik vstopaš v vso mojo bedo, v vse moje rane, in daš roko v mojo stran – in me objameš s svojo veličino, v vsej svoji ljubezni. Hvala, da me srečaš z usmiljenjem in ljubečim mirom. In hvala, da mi zaupaš takoj, ko še niti ne vem, da si me odrešil. Naj bom tvoj učenec, Gospod, ki oznanja tvojo brezkončno ljubezen povsod. 


9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija.

To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

  • Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi? 
  • Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu so mene in drugih ter o mojem do njega in drugih?
  • Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
  • Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa do Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Obvestilo

PRIJAVITE SE LAHKO NA IGNACIJANSKE DUHOVNE VAJE NA DALJAVO: BITI Z VSTALIM JEZUSOM KRISTUSOM

Ignacijanske duhovne vaje bodo potekale od večera bele nedelje, to je 19. aprila, do petka, 24. (5-dnevna varianta) ali do torka 28. aprila 2020 (8-dnevna varianta). Namenjene so duhovnikom, redovnikom, redovnicam in laikom. Ker so osebno spremljanje, se lahko tudi osebno prilagodijo potrebam in željam posameznika, ki jih opravlja.

Za spremljanje vam bomo na voljo: jezuiti p. Ivan Platovnjak (avtor gradiva in voditelj), p. Janez Poljanšek, p. Rok Bečan, p. Mio Kekić in ga. Sonja Pungertnik. 

Prijave do petka, 17. aprila, zvečer.

Način izvajanja bomo prilagodili trenutnim razmeram. Zainteresiranim bomo vsak večer po elektronski pošti poslali gradivo za naslednji dan. Udeleženci bodo samostojno doma opravili štiri pol- do enourne molitve, ter se vsak dan preko telefona ali skypa slišali z duhovnim spremljevalcem. Priporočeno je sodelovanje pri dnevni sveti maši, ki jih je v teh dneh moč spremljati preko različnih medijev. 

Zainteresirani svoje prijave pošljite najkasneje do petka, 17. aprila,  zvečer na elektronski naslov: info@ignacijevdom.si

Ob prijavi navedite: Ime in priimek, dolžino duhovnih vaj, ki se jih želite udeležiti (5 ali 8 dni) ter ime želenega spremljevalca.

Pripravil: p. Ivan Platovnjak DJ  Foto: splet.