Posebni eksamen (posebno spraševanje vesti) je prva molitvena vaja, ki jo Ignacij predlaga v knjižici Duhovnih vaj. Vaja nam pomaga vstopati v lastno notranjost in postajati bolj svobodni. Človeka namreč težijo različne neurejene navezanosti, ki jih molivec skuša s to vajo odstraniti, se jih osvoboditi.

Kako se vadimo v posebnem eksamnu?

Najprej izberemo eno izmed svojih slabosti, navezanosti, neurejenosti, grešnosti, napak, ki vsakodnevno dušijo naše duhovno življenje, npr. neurejenost pri hrani ali dnevnem redu in delu, težave z neurejeno uporabo družabnih omrežij (telefon, internet), neukročenost jezika (opravljanje, jeza, prazno govorjenje) itd. Ko smo izbrali eno izmed svojih slabosti, jo skušamo odpraviti na način, ki vsebuje tri čase, v pomoč pa nam je razpredelnica z dvema črtama za vsak dan:

• Zjutraj, ko vstajamo, se spomnimo področja, ki smo si ga izbrali za vajo (npr., lahko tudi prosimo: „Gospod, pomagaj mi, da danes ne bi grešil/a s svojim jezikom.“
• Opoldne kratko (minuto, dve) pogledamo, kakšno je bilo naše govorjenje dopoldne, kolikokrat smo (po)grešili, na črto v razpredelnici naredimo toliko pik, kolikor krat smo padli, prosimo odpuščanja in sklenemo, da se z Božjo pomočjo poboljšamo.
• Zvečer pred spanjem znova kratko pogledamo, kako smo ravnali s svojim jezikom v drugi polovici dneva, na razpredelnico vpišemo pike, prosimo odpuščanja in se priporočimo Bogu za naslednji dan.

To vajo delamo dva, tri tedne, en mesec, odvisno od našega napredka. Ignacij dodaja še štiri dostavke. V prvem pravi, naj bo molivec pozoren in že sproti, ko pade v tisti greh ali napako, dene roko na prsi in obžaluje svoj padec (vpričo drugih ljudi naj to stori tako, da ne bodo opazili). Modrost tega dostavka je v tem, da rastemo v čuječnosti in ne čakamo le opoldneva ali večera, temveč že sproti, po vsakem padcu, naredimo majhno gesto skesanosti in želje, da bi bili bolj pozorni na tisto napako. Takšna gesta nas bo naredila bolj pozorne in pripravljene na sledeče priložnosti za padec. Naslednji trije dostavki pa priporočajo, naj primerjamo število pik (dnevno, tedensko), da vidimo, koliko smo napredovali. Današnji miselnosti se tole početje s pikami morda zdi otročje in preživeto, a Ignacij nam želi pomagati, da bo naša vaja čimbolj konkretna, utelešena, sistematična, sicer lahko hitro postane površna in nanjo pozabimo. Potrebno si je pomagati z neko konkretnostjo, da vaja ostaja živa in pomaga k duhovni rasti.