Sestavljen je iz petih korakov. Lahko ga opravimo enkrat (pred spanjem) ali dvakrat dnevno (navadno opoldne in zvečer). Zanj porabimo približno 15 minut.
1.
KORAK HVALEŽNOSTI
Umirim se. Nato se zavem Božje navzočnosti v sebi in okoli sebe. Prepustim se ljubečemu Gospodovemu pogledu (Mr 10, 21). Spomnim se Božjih dobrot, ki sem jih bil danes deležen, in se zanje zahvalim (Dv 43).
Božja dobrota je že to, da sem se zjutraj zbudil, da sem še lahko vstal iz postelje, jutranje umivanje, okus po hrani, ki sem jo lahko zaužil, vsaka dobra novica, trenutek prijetnega srečanja z drugim in še mnoge t. i. slučajne stvari. Za Ignacija je vse našteto priložnost za hvaležnost. Kajti nič dobrega, lepega in resničnega ni slučajno. Vse je dar pozorne in darujoče ljubezni Boga Očeta in Stvarnika.
Takšno spominjanje in okušanje je protistrup za vedno večjo naglico v mojem življenju in s tem tudi nezadovoljstvo. Ne vidim več, kako sem vedno znova obdarovan in da je dar tudi to, da lahko sploh živim in naredim kaj dobrega in lepega. Takšno zavedanje me upočasni. V meni se začne prebujati hvaležnost in z njim tudi tiho zadovoljstvo in veselje. Veselje nad okušanjem mnogoterih stvari, ki so mi darovane čisto zastonjsko. Postopoma se v meni začne izrisovati podoba Boga, ki me resnično ljubi z neskončno iznajdljivo ljubeznijo.
2.
KORAK PROŠNJE ZA SVETEGA DUHA
Prosim za luč Svetega Duha, da mi pomaga pri pregledu dneva in me uči razločevati, da bom spoznal pot, na katero me kliče Bog Oče, da bi postal vedno bolj to, kar sem kot njegova stvaritev.
S to prošnjo priznavam, da se zavedam, kako brez povezanosti z Jezusom ne morem storiti ničesar dobrega. Le z njim in s pomočjo njegovega Duha, se morem spomniti in videti, kako je bil Bog navzoč v dnevu, ki je za mano.
Enako je dar, da morem videti svoje grehe, jih priznati, se jih kesati, se odpovedati navezanosti nanje, prositi odpuščanja in ga tudi sprejeti. Le v moči Božjega Duha morem videti, kje sem se zaprl pred Bogom, pred zaupanjem vanj in v njegovo ljubezen; kje sem sledil svoji sebičnosti ali skušnjavcu, se zaprl v svoje strahove in monologe in nisem bil v dialogu z njim, njegovim Duhom ljubezni, zaupanja, povezovanja, graditve miru, pravičnosti in ljubezni z brati in s sestrami v Kristusu.
V kesanje in spreobrnjenje me more usmeriti le Božji Duh, ne pa le moji občutki krivde, ki so pogosto povsem psihološki. Krivdo pogosto začutim takrat, ko naredim nekaj, kar ni prav v mojih očeh, kar je v nasprotju z mojimi vrednotami, ideali in »super egom«.
.
3.
KORAK PREGLEDA MINULEGA DNEVA
Z Bogom gledava film mojega dneva. Poskušam se spomniti in s pomočjo predstavitvene zmožnosti gledati vse, kar se je danes zgodilo; od takrat, ko sem se prebudil in sem vstal, pa do sedaj, ko se pripravljam, da grem spat. Z ljubečo pozornostjo pregledam dan od ure do ure: svoja čutenja, želje, misli, besede, dejanja, odnose, srečevanja, dogodke … Preprosto samo gledam in vse sprejemam. Ne prepustim se skušnjavi, da bi ocenjeval današnji dan ter iskal dobra in slaba dejanja. Dovolj je to, da samo pozorno opazujem in zaznavam, kar se mi je danes zgodilo.
Lahko se zgodi, da se ne bom ničesar spomnil ali pa zelo malo. V tem primeru ne smem takoj odnehati. Potrebno je vztrajati v molku pred ljubečim in potrpežljivim troedinim Bogom in počasi se bodo začeli dvigovati spomini. Pogosteje, ko delam to vajo, bolj se bo moj spomin krepil. Šele potem, ko se bom zavedel vsega dneva, bom skušal ugotoviti:
- Kateri duh me je navdihoval, nagibal in deloval v meni? Duh veselja ali žalosti, duh miru ali nemira, duh upanja ali potrtosti, duh poguma ali strahu, duh zadovoljstva ali zagrenjenosti itd.
- Katera milost mi je bila dana? Bog se mi razodeva osebno kot moj (naš) Bog in me vabi in kliče, da mu čisto osebno odgovorim v konkretni zadevi. Da bi mogel to uresničiti, mi daje potrebne milosti.
- Katera skušnjava me je napadla? Eksamen mi pomaga, da prepoznam skušnjavca in njegovo taktiko, ki jo uporablja ravno pri meni, in kako me zvabi v dialog z njim.
.
4.
KORAK ZAHVALJEVANJA IN OBŽALOVANJA
Po pregledu dneva in razločevanju vzgibov se zahvalim za vse, kar mi je bilo darovano v tem dnevu, še posebej za tisto, česar nisem v začetku zaznal in se zahvalil. Ob živem zavedanju Božjega delovanja in ljubezni pa se v meni prebudi kesanje in žalost zaradi pomanjkljivega odgovora na to ljubezen. Kesanje naj bo čimbolj konkretno. Žal mi je za …
Prav tako se odpovem vsaki navezanosti na greh in dialogom s skušnjavami, ki sem jih prepoznal pri pregledu dneva in razločevanju vzgibov in duhov v meni. Vse to položim pod križ Jezusa Kristusa, izročim v Božje roke.
Morda bom prepoznal tudi željo, da prosim za odpuščanje osebo, ki sem jo prizadel, užalil. Če je šlo za težak greh, bom v bližnji prihodnosti šel k zakramentu spovedi. Iskreno lahko prosim za odpuščanje le, če boleče čutim svoje zaničevanje njegove ljubezni do mene. Reči moram kot izgubljeni sin: »Grešil sem zoper tebe, Gospod, in to me boli.«
.
5.
KORAK ODLOČITVE ZA SODELOVANJE Z BOGOM
Pri zadnjem koraku eksamna prosim Boga, »da se bom z njegovo milostjo poboljšal« (Dv 43). Odločim se, v čem želim bolj sodelovati z Bogom. Vsega se izročim v njegove roke. Prosim ga za tisto, kar je pomembno za mojo duhovno rast v naslednjem dnevu.
Ignacij priporoča, da eksamen sklenem z očenašem. Z njim izpovem, da sem sam nesposoben hoditi po tej poti. Kakor majhen otrok potrebujem Božjo pomoč. Ko za to pomoč prosim, eksamen ostaja in je molitev. Prošnja k Bogu. Le tako grem lahko naprej.