Najprej se za nekaj trenutkov ustavi. Dihaj počasi in globoko, da se umiriš. Nato pozorno vstopi v svetišče svojega srca, da se srečaš z Njim, ki te brezpogojno ljubi.

^{1 Korinčanom 11,25-26}

Prav tako je vzel tudi kelih po večerji in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi.

Kolikorkrat boste pili, delajte to v moj spomin.« Kajti kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride.

Ko se zberemo, da bi obhajali evharistijo, oznanjamo ne samo Gospodovo smrt, ampak tudi našo vero, da bo spet prišel. Ko skozi vse svoje življenje spet in spet prejemamo Kristusovo telo in kri, nas ta krepita, da v veselem upanju pričakujemo njegov prihod. To upanje je naš temelj, ko želimo živeti kot učenci. K maši pridemo s posebnimi držami. Pridemo, zavedajoč se svoje potrebe, da bi bili nahranjeni s kruhom življenja. Pridemo, zavedajoč se svoje potrebe, da bi bili spremenjeni skupaj s kruhom in vinom. Pridemo, zavedajoč se, da smo eno z občestvom, ki se zbere. Ko se spominjamo, v čigavem imenu se zbiramo, da bi obhajali evharistijo, naša udeležba postane živo dejanje služenja.

Kaj bom ta teden naredil, da se bom notranje pripravil na obhajanje evharistije?

Kako se veselo upanje na Kristusov prihod kaže v mojem vsakdanjem življenju?

(Z naslednjo molitvijo ali s svojimi besedami se pobožno obrni na Jezusa.)

Jezus, kruh življenja, ti nas hraniš s svojim telesom in krvjo. Ko v veselem upanju pričakujem prihod tvojega kraljestva, naj neprenehoma hrepenim po še večjih stvareh.

Amen.