Ustavi se za trenutek in dopusti tišini, da te prevzame. Naj te begajoče misli ne vznemirjajo. Naredi nekaj počasnih, globokih vdihov. Zavedaj se, da te Bog neskončno ljubi.

^{Luka 3,5}

»Kar je krivo, naj bo ravno in razkopana pota naj bodo gladka.«

Si se že kdaj počutil, kakor da hodiš v krogu ali skozi labirint? V čem je smisel? Kam sem usmerjen? Zakaj je pot tako težka? Morda bi bilo bolje, če bi na svoje potovanje gledali z drugega zornega kota. Lahko smo prepričani, da so nam bila v Božjem, ne v našem, času obljubljena ravna in gladka pota. Prosi za milost, da bi zmogel krmariti čez krivine in grbine. Ne hodimo sami, ampak z Bogom.

Katera so kriva pota in razkopane ceste, na katerih sem se znašel zdaj?

Kje na poti me je Bog presenetil?

(Moli s svojimi besedami ali z naslednjimi.)

O Bog vrhov in dolin, ravnin in pečin, odpri me, da te bom videl in sprejel na vsa področja svojega življenja.

Amen.