Ustavi se za trenutek, naj vse okoli tebe utihne. Nekajkrat globoko vdihni, zavedaj se ljubeče navzočnosti Boga. On je tu, s teboj, ko si se odločil kreniti naprej na tem potovanju notranjega odkrivanja, rasti v Gospodu.

^{Psalm 96,11-12}

Naj se veselijo nebesa, zemlja naj se raduje, naj buči morje in kar ga napolnjuje. Naj vriska od veselja polje in vse, kar je na njem, tedaj naj vriskajo vsa drevesa v gozdu.

Bog nas je ustvaril, da bi nam pokazal svojo slavo, dobroto in lepoto. Odkrili smo, da nas ustvarjeni svet priteguje nazaj k Bogu, našemu Očetu, ki nas je naredil, ki nas ljubi in ki želi, da bi bili srečni. Svoje spoštovanje lahko Bogu, našemu Očetu in Stvarniku, najlepše izkazujemo tako, da drug drugega ljubimo. Na najboljši poti pa smo takrat, ko se Bogu zahvaljujemo in ga poveličujemo.

Če bi me prijelo, da bi Bogu napisal hvalnico, za kaj bi se mu v njej najbolj zahvalil?

Kaj bi si želel v tej hvalnici najbolj poveličevati?

(Govori z Bogom, uporabi naslednjo molitev ali katero svojo.)

Bog, oče in stvarnik vsega, kar je, pomagaj mi ceniti dobroto in lepoto tvojega stvarjenja.

Amen.