Preden začneš, se za nekaj trenutkov ustavi in pozorno prisluhni svojemu dihanju. Nekajkrat globoko vdihni in se zavedaj ljubeče Božje navzočnosti.

Luka 15,23-24
Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo!
Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel;
bil je izgubljen in je najden. In začeli so se veseliti.

Prilika nam prikazuje očeta, ki je v svoji dobrotljivosti pripravljen iti tako daleč, da v očeh drugih, njegova ljubezen že meji na norost. Sinu, ki je od njega najprej zahteval dediščino, ga potem zapustil, izginil in z izprijenim življenjem vse zapravil, na koncu pa še zabredel v ponižujoče hlapčevstvo in se naposled skesano vrnil domov, pripravlja bogato gostijo. Po grešnosti smo podobni temu sinu, na našo srečo, pa je Bog podoben usmiljenemu očetu.
Oslabljeni z izvirnim grehom zlahka podležemo skušnjavi, posledično izgubimo odnos z Bogom in ljudmi. Po Božjem usmiljenju in ozdravljajoči milosti zakramenta sv. spovedi, smo obvarovani duhovne smrti, zaradi greha. Bog nam stalno prihaja naproti s svojim odpuščanjem. Kliče nas k novemu življenju, v naročje obilja Očetove ljubezni.

Na katerem področju trenutno najbolj potrebujem Božjega odpuščanja?

Se v odnosu do nekaterih običajnih, »malih« grehov, nagibam k temu, da bi jih preprosto ignoriral?

So med njimi takšni, ki jih ne jemljem več resno?

(Pogovori se z Bogom, zmoli po svoje ali z naslednjo molitvijo.)
Usmiljeni Bog, hvala ti za dar odpuščanja.
Pomagaj mi ostati zvest v vsemu, kar od mene želiš.

Amen.