Za trenutek se ustavi in usmeri pozornost na dihanje. Trikrat globoko vdihni in se zavej ljubeče Božje navzočnosti.

^{Marko 1, 29-31}

Ko so prišli iz shodnice, so se z Jakobom in Janezom takoj napotili v Simonovo in Andrejevo hišo. Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej. Pristopil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla.

Jezus vstopa skozi vrata in povedo mu o ženini bolezni. Simon in Andrej sta verovala, da ji lahko Jezus pomaga. Njegova sočutna navzočnost in ozdravljajoči dotik njegove roke sta jo ozdravila. Odzvala se je tako, da je vstala in Jezusu in drugim gostom izkazala gostoljubje. Bolezen ločuje, ozdravljenje obnavlja. Kdo od nas še ni izkusil, da se je dvignil njegov duh, ko je bil ob njem sorodnik ali prijatelj? Beseda ali dotik sta lahko dovolj, da se nam razpoloženje spremeni iz žalosti in obupa v upanje in srečo. Poklicani smo, da smo drug drugemu zdravniki.

Kako bi lahko danes ponudil roko nekomu, ki je bolan?

Kako se lahko bolj zavedam, da lahko prinesem ljudem ozdravljenje že s tem, da sem ob njih?

(Govori z Jezusom v naslednji molitvi ali uporabi svojo.)

Jezus, svoje učence si poslal poučevat in ozdravljat, da bi ljudem pokazali, kako je Bog blizu tem, ki trpijo. Obdari me z milostjo, da bom prinašal tvojo ozdravljajočo navzočnost tistim, ki so v stiski.

Amen.