Lectio divina je star in preizkušen način molitve s Svetim pismom. Sestavljen je iz štirih delov:
- branje
- meditacija
- molitev
- kontemplacija
V začetku si izberem odlomek Svetega pisma, ob katerem bom molil. Molitev lahko začnem s prošnjo k Svetemu Duhu za občutenje moči, ki je v Božji besedi, da bi me ta beseda pripeljala v zaupljivejši odnos z Bogom.
po metodi Lectio divina
ob evangeljskem besedilu prihajajoče nedelje
Branje (lectio)
Besedilo nekajkrat počasi preberem, lahko tudi polglasno, si kaj podčrtam, pregledam morebitne opombe, lahko tudi besedilo, ki je pred in po izbranem odlomku.
Meditacija (meditatio)
Premišljujem vrstico za vrstico, se ustavim, kjer me kaj bolj nagovori, dovolim, da Beseda osvetli in prepoji moje misli, občutja, spomine, želje, skrbi itd. Ne mudi se mi, ni treba vsega predelati. Ustavim se tam, kjer moja duša najde dobro pašo.
Molitev (oratio)
V tej točki se obrnem na Boga in mu izrazim vse, kar se je v branju in premišljevanju porodilo v mojem srcu. To je čas zahvale, prošnje, izročanja, čaščenja, pripovedovanja o lastnem življenju itd.
Kontemplacija (contemplatio)
Molitev sklenem s trenutki okušanja ozračja, ki se je ustvarilo ob mojem druženju z Božjo besedo. Preprosto mirujem in počivam v Gospodovi navzočnosti, v hvaležnem ostajanju v Njem, ki je vstopil v kamrico mojega srca in tam želi ostati.