V pripravi na meditacijo se s svojo pozornostjo usmeri v notranjost. Bog te kliče, da bi bil svetilnik ljubezni med ljudmi. Umiri se in sprosti v njegovi ljubeči navzočnosti.

1 Korinčanom 13, 12-13
Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan. Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.

Nikoli ne vemo, ali bo naš trud za druge obrodil sadove. Včasih posveti žarek upanja na dober razplet, pogosteje pa ne vemo, kako se bo izšlo. Ko se v Božjem imenu trudimo za bližnje, nam kreposti vere, upanja in ljubezni vlivajo tolažbo in veselje. Prizadevajmo si z besedami in dejanji izkazovati, da je Bog naredil to čudovito stvarstvo za nas, in da si želi ljubečega odnosa z nami. Res je, da nimamo polnega nadzora nad dogajanjem, vendar zaupamo, da bodo naša, z ljubeznijo narejena dobra dela, ob Božjem času obrodila sadove.

Ali potrpežljivo sprejemam dejstvo, da nisem zmožen nadzirati toka dogodkov in želenega razpleta?

Kako sem okušal vero, upanje in ljubezen, ko sem se trudil za soljudi?

(Govori z Bogom, uporabi naslednje besede ali kakor ti pride na misel.)
Gospod, hvala ti, da me kličeš v odnos s tabo. Varuj me in vodi v veri, upanju in ljubezni.

Amen.