V pripravi na meditacijo se za nekaj trenutkov ustavi in sprosti. Nekajkrat globoko vdihni in se zavej ljubeče Božje navzočnosti v sebi.

Marko 15,37‒39

Jezus pa je zaklical z močnim glasom in izdihnil. In zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Ko je stotnik, ki je stal nasproti Jezusu, videl, da je tako izdihnil, je rekel: »Resnično, ta človek je bil Božji Sin.«

V Jezusovih najstrašnejših in najbolj ponižujočih trenutkih, v njegovi agoniji in smrti, stotnik spozna, da stoji pred Božjim sinom. Jezusova prava identiteta se razkrije, ko visi mrtev na križu. Človek, ki je bil znan kot učitelj in zdravitelj, zdaj postane odrešenik in odkupitelj. Njegova smrt odpira stotniku in nam nov pogled. Jezusova smrt je prežeta z ljubeznijo ‒ Božjo ljubeznijo in ljubeznijo do nas. Za njegove tedanje in današnje posnemovalce je klic, da se v ljubezni odpremo navzven. Je klic k veri, v ljubezen, ki premaguje smrt. Je klic, da se naučimo tudi sami gledati onstran tega, kar nas obkroža pod podobo smrti. Je klic k uresničevanju Božjega kraljestva ljubezni.

Kaj vidim, ko se pomaknem bliže h križu?

Kako lahko s svojimi besedami in dejanji pripomorem, da bo Božja ljubezen dostopna tudi mojim bližnjim, da se jih bo dotaknila?

(Z naslednjo molitvijo ali s svojimi besedami se pobožno obrni na Jezusa.)

Jezus, Odrešenik, tvoje trpljenje in smrt sta nam prinesla življenje. Pomagaj mi darovati tebi vse svoje trpljenje, ki je sad prizadevanja, da bi živel kot tvoj učenec.

Amen.