Preden začneš, se za trenutek ustavi in se začni sproščati. Nekajkrat globoko vdihni in si prikliči v spomin, kako zelo te Bog ljubi.
Janez 3,8
Veter veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.
Hoditi proti močnemu vetru je utrudljivo. Če pa se pomikamo v smeri vetra, ne čutimo nobenega napora. Ko smo odprti za Gospodovega Duha, smo napolnjeni z energijo, močjo, trdno voljo, odločnostjo, on nam zagotavlja svoje vodstvo in nam daje svobodo. Ko pa se vzgibom Duha upiramo, se zdi, kot da nam nič ne gre, pa če se še tako trudimo. Vzgibi Duha so v naših življenjih redkokdaj predvidljivi, toda vselej zanesljivi.
Kdaj me je v življenju zamikalo, da bi se upiral vzgibom Duha?
Kako me je Sveti Duh vodil bliže Jezusu?
(Moli z naslednjimi besedami ali kakor čutiš.)
Gospodov Duh, pomagaj mi hoditi v smeri, v katero si me poslal.
Amen.