V pripravi na oddih se za nekaj trenutkov ustavi. Nekajkrat globoko vdihni in si dovoli vstopiti v tišino. Zavedaj se ljubeče Božji navzočnosti v sebi.

Luka 24,30-31

Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal.
Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju.

To je bila najbolj preprosta, a zelo globoka gesta. Učenca sta tega dne z Jezusom prepešačila 12 kilometrov iz Jeruzalema v Emavs. Njuni srci sta goreli v njiju, toda to še ni bilo dovolj, da bi prepoznala svojega popotnega tovariša. Spomin na Jezusovo dejanje izpred samo nekaj dni je živel tako globoko v njunih srcih, da je bila ta preprosta gesta vse, kar je bilo potrebno, da so se jima odprle oči. Vsakič ko obhajamo evharistijo, izkušamo isto preprosto gesto blagoslavljanja, lomljenja in razdeljevanja kruha. Tudi mi nosimo ta spomin v sebi. Naj se tudi meni odprejo oči.

V katerih preprostih dejanjih sem v zadnjem času prepoznal Jezusa?

Na katerih področjih svojega življenja bi moral imeti oči bolj odprte, da bi bolje prepoznaval navzočnost vstalega Gospoda?

(Obrni se na Gospoda z naslednjimi besedami ali kakor ti narekuje srce.)

Vstali Jezus, tvoja globoka ljubezen do nas živi naprej v evharistiji, ki si jo delimo. Hvala ti za dar samega sebe. Odpri mi oči, da te bom videl v vseh stvareh.

Amen.